Zamislila sem si učno uro tujega jezika angleščine na nižji stopnji v računalniški učilnici. Uporabila bi zato, da bi sproti hitreje in boljše preverjala aktivnost učencev, npr. njihova pravilna izgovorjava. Najprej bi jim angleško besedo povedala jaz, nato vsi naenkrat ponovili, potem pa bi šli po vrsti od enega do drugega (s pomočjo mikrofona in kamere) in bi vsak sam ponovil besedo. Tako bi videla, kaj komu še ne gre in kako bi jim najbolje pomagala (še več vaj, drugi načini itd.). Takšno ponavljanje bi sledilo čez celotno učno uro za obravnavo novih, neznanih angleških besed. Spomnim se, da pri nas v OŠ nikoli nihče ni preverjal, ali česa ne razumemo, ali nam kaj še ne gre, ali sploh pravilno izgovorimo besede (saj smo se vsi eden čez drugega oglašali) itn. Danes srečam bivše sošolce, ki jim "th" še vedno dela probleme. Zakaj? Zato ker so bili učitelji dostikrat premalo pozorni na vse učence. Da se vrnem nazaj ... Z učenci bi vadili, ponavljali, utrjevali dokler ne bi vsi usvojili neznanih besed. Kdor bi se dolgočasil, pa bi dobil dodatno delo na chatu (notranja diferenciacija). S pomočjo tehnologije (mikrofona in kamere) bi sproti preverjala aktivnost vseh učencev. Če kdo ne bi sodeloval ali bi klepetal s sosedom, bi samo pri njem vklopila kamero in mikrofon. Tako ne bi več klepetal. Mogoče je ta način malce grozen ("Big Brother"), ampak red je treba imeti! ;)
Ni komentarjev:
Objavite komentar